Terapija z laserjem je novejša metoda zdravljenja, ki učinkovito zmanjšuje vnetje in bolečino ter pospešuje celjenje tkiva. Uporabljamo jo lahko pri:


  • kroničnih bolečinah v hrbtenici, sklepih in mišicah,
  • poškodbah mehkih tkiv,
  • vnetjih dlesni,
  • različnih kožnih vnetjih in vnetjih ušes,
  • ranah, ki se počasi celijo,
  • obsežnih ranah, ki jih ne moremo kirurško zašiti,
  • opeklinah …


Zaradi številnih pozitivnih učinkov na tkiva je terapija z laserjem lahko učinkovito dopolnilo ali celo alternativa dolgotrajnemu zdravljenju z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali kortikosteroidi. Posebno koristna je za živali, kjer uporaba takšnih zdravil izzove neželene stranske učinke ali bi dolgotrajna uporaba zdravil lahko poslabšala neko drugo (kronično) bolezensko stanje.



Laser deluje preko procesa, ki ga imenujemo fotobiomodulacija. Njegova svetloba prodira globoko v tkivo, kjer povečuje cirkulacijo, spodbudi dovod kisika ter hranil celicam in poveča produkcijo molekul ATP, ki so vir energije za procese v celicah.

Najpomembnejši biološki učinki laserske terapije so:


  • protivnetni,
  • protibolečinski (vpliv na prenos bolečinskih signalov in tvorba telesu lastnih protibolečinskih substanc),
  • pospešeno razmnoževanje in rast celic,
  • višji metabolizem celic,
  • stimulacija imunskega sistema,
  • hitrejše in boljše celjenje tkiva z manjšo tvorbo brazgotine (modulacija tvorbe novih žil, stimulacija fibroblastov in tvorba kolagena),
  • pospešeno obnavljanje živčevja.


Terapija z laserjem je varna in neinvazivna metoda (ne potrebujemo niti sedacije ali britja). Živali jo zelo dobro prenašajo saj ni boleča, na mestu terapije lahko izzove le blago toploto, ki za žival navadno ni moteča. Lastnik je med obsevanjem (lahko) prisoten.

 

Za uspešno zdravljenje je potrebnih več terapij. Pogostost, trajanje in število so odvisni od obolenja in jih prilagodimo vsaki živali posebej. Posamezna terapija je hitra in navadno traja le nekaj minut (v povprečju 2–15) – trajanje je odvisno od velikosti prizadetega področja (ali več področij). Učinek se običajno pokaže po prvih 2–3 obsevanjih (pri obolenjih, ki trajajo že daljši čas je navadno potrebno večje število terapij). Učinki se seštevajo, zato se stanje živali izboljšuje po vsaki terapiji. V začetku zdravljenja so terapije bolj pogoste (nekajkrat na teden), ko dosežemo učinek se njihova pogostost zmanjša glede na stanje živali. Vzdrževalne terapije pri kroničnih obolenjih nato ponavljamo približno vsake 3–4 tedne.