Steklina

Steklina je verjetno najstarejša omenjena zoonoza – bolezen, ki se prenaša iz živali na ljudi. Povzroča jo Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae in lahko prizadene vse sesalce in ljudi.

Virus se prenaša s slino – z ugrizom ali opraskaninami okuženih živali, preko poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba večinoma traja 2 do 3 mesece. Slina stekle živali je kužna največ 10 dni pred pojavom kliničnih znakov, ki običajno potekajo v treh fazah:

Najprej nastopi neobičajno vedenje, nemir, neposlušnost, žival se umika v temna mesta. Psi lajajo ali grizejo predmete brez razloga. Telesna temperatura je povišana na 40°C. V primeru osvetlitve z močno svetlobo se pojavijo krči, zenice so nesimetrično odprte. Odklanjajo hrano in vodo, s težavo požirajo.

Kasneje se nemir intenzivira, besno grizejo predmete, brezciljno hodijo in zbežijo. Postanejo agresivni do živali in ljudi.

V zadnji fazi nastopi paraliza požiralnih mišic, jezik visi iz gobca, žival se intenzivno slini. Nastopi paraliza mišic zadnjih nog. Bolezen se zaključi s smrtjo.

Razlikujemo dve vrsti kužnih krogov pri steklini – silvatični in urbani (gozdni in mestni)

Rezervoar silvatične stekline predstavljajo ena ali več vrst mesojedih divjih živali npr. v Evropi je glavni rezervoar stekline rdeča lisica v nekaterih predelih Azije pa je glavni rezervoar rakunski pes. Prav tako pa so lahko rezervoar stekline tudi netopirji.

Urbana steklina je z vidika zaščite zdravja ljudi pomembnejša kot silvatična steklina. Bolezen se zadržuje v populacijah divjih in potepuških psov, ki bolezen širijo z ugrizi. Letno zaradi stekline, povzročene zaradi ugrizov psov, umre več kot 50.000 ljudi, večinoma v nerazvitih državah Azije in Afrike. Ukrepi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so usmerjeni predvsem v zagotavljanje primerne postekspozicijske obravnave ljudi (cepljenje po ugrizu sumljive živali) kakor tudi v izvajanje masovnega preventivnega cepljenja psov in nadzor nad populacijo potepuških psov.

V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov (prepoved prostega gibanja psov, nadzor nad potepuškimi psi,...).

Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil ugotovljen leta 1950.

Po izkoreninjenju urbane oblike stekline  se je v Sloveniji prvič pojavila silvatična oblika stekline leta 1973, ko je bila v Prekmurju ugotovljena prva stekla lisica. V nadaljnjih letih se je steklina razširila po celotnem območju Prekmurja, vendar reke Mure, kot naravne prepreke, ni prestopila. V letu 1979 se je steklina pojavila na severu Slovenije, od koder se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat je v različnih obsegih stalno prisotna.

Zatiranje stekline pri psih

Mesojede domače živali (pes, mačka) so možni prenašalci stekline na ljudi. Kar 99% vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov psov.

Zato je preventivno izvajanje ukrepov, kot je npr. obvezno cepljenje psov proti steklini, velikega pomena v boju zoper steklino.

V državah, kjer je še vedno prisotna urbana oblika stekline, izvajajo tudi masovna parenteralna cepljenja potepuških psov (v obliki nastavljenih vab), da bi preprečili prenos stekline na ljudi.

Kljub temu, da je v Evropi steklina v večji meri že izkoreninjena, pa pomeni cepljenje hišnih ljubljenčkov enega najpomembnejših zaščitnih ukrepov.

Cepljenje psa proti steklini je preventivni veterinarski ukrep, ki ga natančneje določa Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline (Uradni list št. 98/13) kjer za lastnike psov poudarjamo 11. člen:

(1) Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) v starosti od 12 do 16 tednov.

(2) Najpozneje ob prvem cepljenju proti steklini morajo biti psi označeni in vpisani v centralni register psov - CIS VET (v nadaljnjem besedilu: register psov). Če lastnik psa s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji opravi cepljenje iz tega pravilnika v drugi državi, mora najpozneje v 30 dneh od opravljenega cepljenja veterinarski organizaciji predložiti dokazilo o opravljenem cepljenju, ki ga veterinarska organizacija vnese v register psov.

(3) Drugo in tretje cepljenje psov proti steklini je treba opraviti v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporabijo cepiva, ki zagotavljajo imunost več kot eno leto. Vsa nadaljnja cepljenja se opravijo v skladu z navodili proizvajalca cepiva.

(4) Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja proti steklini ne izvajajo v rokih iz prejšnjega odstavka, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.

Veterinarska organizacija vpiše podatke o opravljenem cepljenju proti steklini v register psov in v veterinarski dokument (modra knjižica), ki mora spremljati psa.

Cepljenje, označitev, registracija in vnos sprememb podatkov v CRP (kot na primer sprememba lastništva, odjava psa) so plačljive storitve, stroške nosi imetnik živali.

Zatiranje stekline pri lisicah

V Sloveniji (kot tudi v Evropi) se večinoma pojavlja silvatična oblika stekline. Večina primerov stekline je ugotovljenih pri lisicah. Pri drugih živalih (pes, konj, govedo) so bili ugotovljeni primeri po tem, ko se je stekla lisica stepla z oziroma je ugriznila necepljeno domačo žival.

Peroralno cepljenje lisic proti steklini predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živali. Z izvajanjem te metode je večina zahodno evropskih držav steklino že izkoreninila.

V Sloveniji se peroralno cepljenje lisic izvaja že od leta 1988. Od leta 1995 se vabe polagajo s pomočjo letal. Letno se izvajata dve akciji cepljenja lisic – spomladanska in jesenska.

Pojavnost v Sloveniji

Leta 1988, ko je Slovenija pričela s peroralnim cepljenjem lisic proti steklini, je bilo ugotovljenih čez tisoč primerov stekline. Po uvedbi letalskega polaganja vab je število pojavov bolezni drastično upadlo.

Zadnji primer silvatične stekline je bil ugotovljen v Sloveniji januarja 2013, pri lisici.

V skladu z zahtevami Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) se je Slovenija v letu 2016 razglasila za državo, prosto stekline