Klopi pri psih

Klopi so krvosesni zunanji zajedavci, ki so za psa in človeka nevarni predvsem zaradi prenosa nekaterih t.i. vektorsko prenosljivih bolezni. S pitjem krvi odrasla samica svojo težo poveča tudi do 100-krat, zato lahko številna invazija klopov povzroči močno slabokrvnost, oslabitev živali in celo pogin.  Klopi se razvijajo skozi tri razvojne stopnje: ličinko, nimfo in odraslo žival. Vsaka potrebuje en obrok krvi za svojo preobrazbo oz. odrasli osebki za razmnoževanje.

Klopi za svoje preživetje potrebujejo primerno življenjsko okolje, predvsem dovolj vlage. Ko je primeren čas za hranjenje, čakajo na primernega gostitelja na rastlinju. Prehranjujejo se le 10% svojega življenja, njihova aktivnost je pri nas največja od aprila do konca maja.

Odrasla samica gozdnega klopa (Ixodes ricinus) pred in po hranjenju.

Klopi v Sloveniji

V Sloveniji živi 16 vrst klopov od katerih so v veterinarski medicini psov najpomembnejše tri vrste: gozdni klop (Ixodes ricinus), severni ornamentirani klop (Dermacentor reticulatus) in pasji klop (Rhipicephalus sanguineus).

Najbolj poznan gozdni klop je vezan na gozdna področja in najpogosteje zajeda pri divjih živalih. Je prenašalec borelioze in anaplazmoze.

Značilnos severnega ornamentiranega klopa so pigmentirani vzorci po ščitku. Radi parazitirajo na večjih divjih in domačih sesalcih, zato je bolj vezan na predele z živino. Je prenašalec babezije.

Severni ornamentiran klop (Dermacentor reticulatus)

Čeprav velja pasji klop za najbolj razširjeno vrsto na svetu je v Sloveniji tujerodna vrsta. K nam ga iz toplejših krajev redno prinašajo ptice selivke. Parazitira na mnogih toplokrvnih živalih, najpogosteje pa je njegov gostitelj pes, odziva se celo na frekvence laježa psov. Lahko se razmnožuje v domačem okolju, v bližini pasjih bivališč (npr. razpokah pasjih ut in boksov). Ti klopi pri psu najpogosteje parazitirajo med prsti in v ušesih, zelo pogosto v velikem številu. Tudi ta klop je prenašalec babezije.

Kadar najdemo v sluhovodu psa zelo veliko število prisesanih klopov je to običajno pasji klop (Rhipicephalus sanguineus), ki je bolj pogost v Sredozemskem podnebju.

Klopne bolezni

V Sloveniji trenutno najpogosteje diagnosticiramo klopno prenosljive bolezni: borelioza, anaplazmoza (včasih imenovana erlihioza) in babezioza (piroplazmoza). Klinični znaki so pri vseh treh boleznih običajno nespecifični. Če v sezoni klopov opazite pri vašem psu apatičnost, brezvoljnost, povišano telesno temperaturo z bruhanjem in drisko ali šepanjem ne odlašajte z obiskom pri veterinarju! Ob pravočasni laboratorijski diagnostiki  klopno prenosljive bolezni pri psih uspešno zdravimo.

Zaradi spreminjajočih klimatskih razmer, ki omogočajo preživetje nekaterim vektorjem, pogostejšim potovanjem psov z lastniki na počitnice in uvozom brezdomih živali iz drugih držav obstaja velika grožnja za vnos novih klopno prenosljivih bolezni v Slovenijo. Tako smo v Sloveniji v lanskem letu prvič diagnosticirali klopno prenosljivo bolezen hepatozoonozo.

Zaščita pred klopi

Najboljša zaščita pred klopi in klopno prenosljivimi boleznimi je redna uporaba preventivnih zaščitnih sredstev. Večina preparatov ima akaricidni učinek (klopa zastrupi, ko ta ugrizne gostitelja), nekatera pa imajo tudi repelentni učinek in klope odganjajo.

Na naši kliniki imate na voljo široko izbiro zelo učinkovitih veterinarskih preparatov:

-        ampule za kožni nanos za mesečno zaščito,

-        ovratnice za 6 do 8 mesečno zaščito,

-        žvečljive ali aromatizirane tablete za 1 ali 3 mesečno zaščito.

Izbrana zaščitna sredstva na veterinarski recept so klinično preizkušena in vašemu ljubljencu zagotavljajo zadostno zaščito in varno uporabo. Pri izbiri primerne zaščite vam bomo z veseljem pomagali.

Pomembno! Nekatera sredstva (permetrini), ki se uporabljajo za preventivo proti zunanjim zajedavcem pri psih so za mačke strupena, zato se vedno držite navodil proizvajalca!

Kako odstraniti klopa?

Pse, predvsem po sprehodih v naravi v času sezone klopov, redno pregledujte. Če najdete prisesanega klopa, ga primite s posebno pinceto tik ob koži, zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca in izvlecite. Klopa nikar ne zalivajte z maščobami, ker se začne dušiti in med tem izloči še več sline, ki je lahko vir okužbe za vektorsko prenosljive bolezni. Mesto ugriza klopa razkužite s primernim razkužilom. V primeru, da glava klopa ostane v koži, se oglasite pri nas.